torek, 30. maj 2017

Gardaland

Jp.
Še vedno pri prvomajskem izletu. Drugi dan smo obiskali Gardaland.

Najprej smo, seveda že tekom tedna(ov), naredili celo raziskavo glede kart. Dilem pa cel kup.
Kupiti družinske ali posamezne. Za en dan ali dva. Za koliko ljudi. Arne je velik ravno centimeter čez mejo za brezplačne karte, Enej je ravno deset dni starejši od meje za otroške. Na koncu smo kupili štiri karte na eni od slovenskih promocijskih strani. V ceno je vključena še vstopnica za Sea Life, ampak je za moje pojme še vedno draga. Zelo na meji tistega, kar sem pripravljena plačati in kar za to dobimo.

Kmalu po tem, ko smo vstopili, smo ugotovili, da bo najbolje da se ločimo. V Gardalandu imajo povečini namreč tri meje. Od 100 cm naprej, od 120 cm naprej in od 140 cm naprej. Kot rečeno je bil Arne tik nad prvo mejo, Rene tik nad drugo mejo, Enej pa tam-tam na tretji meji. In potem so vse te meje določene še z ali brez spremstva staršev.

Gužva je bila precejšnja, dneva nismo najbolje izbrali.
Fantje so se postavili kar v vrsto za Mamuta, ki je bila dolga 40 minut, midva z Arnejem sva se odpravila proti skrajnem koncu, tistemu staremu delu z vlakom smrti, ki so ga zdaj predelali v 3D virtualni vlak smrti, ki pa takrat ni deloval (3D, vlak je delal) in proti meni ljubi Gosenici.
Midva sva najprej ugotovila, da lahko greva skupaj na Colorado boat. Sama si verjetno ne bi upala iti, ampak skupaj z Arnejem sva pa zbrala pogum, ni bilo tako hudo. :)
Nato sva se poskusila približati Gosenici, ki je ravno pravi vlakec smrti za take piškotke kot je Arne, ampak je bilo celo območje "kung-fu" še zaprto. Zato sva šla na ogled v piramido. OMG grozno. Če se spomnim kako zanimivo nam je bilo to včasih, je zdaj katastrofalno dolgočasno in neumno. Seveda smo 20+ let kasneje izjemno razvajeni in to ni več to.

Medtem smo se dogovorili s fanti, da pridejo na najin konec. Gužva na Kung-fu-ju je bila spet enormna 70min+ zato so se odločili raje za Colorado boat. Midva pa na Gusarsko ladjo. Spet dooolgčaaasss. Arneja je bilo sicer strah, tako kot nas včasih. :)

Na gusarski ladji je, še bolj kot drugje, v oči bodel grdi kapitalizem, vlečenje denarja iz žepov. Vrsta za na čoln je namreč imela prav obvoz. Če si bil na ladji prvič, si dobil obvoz do fotografa, ki ti je za "pičlih" 13 eur poskušal prodati poceni  printe.

Ko sva se vrnila sva ravno dočakala fante, ki so prišli na vrsto na Coloradu in fino našpricani, vsi mokri prišli z njega.

Nato smo si privoščili "piknik" na počasnem vlaku in nato spet, fantje v vrsto za Kung fu, midva pa na gosenico, pa na vrtiljak, pa na drugi vrtiljak. Nato smo se za nekaj časa združili, da sta šla lahko Enej in David na vlak smrti, kjer rano ni bilo gužve. Rene pa se je odločil, da še ni za te hece.

Končno je nastopil čas, ki ga je Enej čakal že vse odkar smo se začeli pogovarjati o Gardalandu. Družno smo se šli postaviti v vrsto za Raptrorja. David in Enej v vrsto, mi pa smo iskali najboljšo točko za opazovanje tega čudeža. Ko sta bila že tik pred tem, da bi prišla na vrsto, pa je sledil šok. Kar naenkrat sta se znašla pred nami, Enej z velikim razočaranjem v očeh in povešenimi ustnjicami. Tik pred vstopom so ga seveda izmerili in kot kaže, mojstri svoje delo res resno jemljejo. Menda so ga trikrat izmerili in se na koncu odločili, da še ni dovolj velik. :( Prav res se mi je zasmili. (BTW, dam jim prav, da delo resno jemljejo in mislim, da ima Enej še dovolj časa da doživi tudi to).

Na tej točki smo se spet ločili. Fantje so šli iskati adrenalin, midva z Arnejem pa kako bolj umirjeno zabavo. Obiskala sva otroški del, a ni bilo nič zabavnega, nato pa sva končno našla super igrišče, kjer se je Arne lahko malce razživel.

Ker se je čas zaprtja parka hitro bližal, sem ga prepričala, da greva še malce naokoli. Zanimale so me namreč vodne atrakcije, kot je Atlantida z velikim čolnom na "brzicah" in še enim čolničkom, ki sem mu pozabila ime, a se je na koncu izkazal za zelo zabavnega.

"You will get wet" je pisalo ob vstopu. Tam smo se ponovno srečali. In ker smo končno našli atrakcijo brez čakalne vrste, smo na hitro naredili tri kroge.

Na koncu smo zaključili še z okrepčilom v obliki sladkorne pene in vaflja v čokoladi.

Lahko rečem da je bil naš timing še kar zgrešen. Tako glede velikosti fantov kot tudi glede števila obiskovalcel in da cene kart definitivno nismo izkoristili. Kar se mene tiče, nimam nikakršne želje po obisku Gardalanda še kdaj, a fantje so bili na koncu koncev zadovoljni in to bo moralo biti za tokrat dovolj.




Mešani občutki, prvič na gosenici.

Tole je že bolje.

O tem pink panterju se bomo pa še pogovarjali. :)

David, Enej in Rene na Colorado boatu.

Klasika.





4 komentarji:

  1. Ni z našo petletni o načrtujemo Gardaland sredi julija. Smo zgrešili? Bo premajhna? Priznam, da nisem še nič preverjala omejitev...

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Se opravičujem, povsem se spregledala tale komentar.
      Kako je bilo?

      Izbriši
  2. Zato jaz ostajam doma, fanta pa sta šla dvakrat zapored v Gardaland, kot darilo za RD. Lani sem jima skoraj glave odšraufala, ker sta frajerja doplačala še hitro vstopnico zaradi gneče - tako da je Gardaland za dva prišel čez 200 €. :( Letos imata absolutno prepoved, hodita pa z agencijo, so vsako leto karte na kuponih (45 € + 10 € prijavnine, karta + prevoz, dnevno-nočni Gardaland).

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Joj dej, sam nehi.
      Te hitre vstopnice so pa nekaj kar tiste, ki jih nimamo, še dodatno spravi v slabo voljo.
      Že tako je gužva, potem pa še dodatno prodajajo TVOJ čas, ko stojiš v vrsti. Letos so vsaj malce omejili število tistih, ki lahko gredo čez, medtem ko pet let nazaj je bilo pa nekotrolirano. Uni kar v krogih, ti si pa stal tam ko budala.
      Moji fantje gredo naslednjič tudi brez mene. :)

      Izbriši

Dej mi kej lepega povej... :)
Žaljivi in nesramni komentarji bodo izbrisani.